"O skritih stiskah in povezavah z onostranstvom" v Škocjanu, dne 13.02.2025

Dne 13.02.2025 sva se z Janjo Urankar Berčon ponovno predstavili, tokrat v Kulturnem centru Škocjan, kjer se je v organizaciji Knjižnice Škocjan ponovno odvil najin dogodek z naslovom "O skritih stiskah in povezavah z onostranstvom".

Namen dogodka je, da se ljudem predstaviva in da delujeva iskreno ob vsem kar poveva.

Namen dogodka je, da ljudem približava težke izkušnje v življenju, ki so se nekdaj zdele popolnoma nerešljive in tragične, danes pa lahko na njih pogledam z druge perspektive in sem za njih hvaležna.

Zakaj?

Zato, ker sem vse te dogodke ozavestila, se pomirila z vsem, kar se je zgodilo in ljudem, ki so bili vpleteni v te dogodke, tudi odpustila in oprostila. Prav tako pa sem odpustila in oprostila tudi sebi.

Kot že na prvem dogodku, se z Janjo tudi tokrat nisva nič dogovarjali, vsaka zase je imela okvirno pripravljeno tisto, o čemer bo govorila. In sva začeli.

Meni se je že po nekaj povedanih stavkih, lomil glas in moja pripoved je šla v popolnoma drugo smer, kot sem si zamislila pred dogodkom.

No, vsaj približno zamislila.

Bolj kot sem pripovedovala, manj mi je bilo jasno zakaj o tem govorim.

Tokrat sem se zelo močno povezala z izkušnjo, ki sem jo dobila ob očetu, ki je zelo močno užival alkohol. Zaradi alkohola, pa je pravzaprav tudi pozabil nase, in se na nek način tudi predal v njegovo odvisnost v popolnosti.

Sama sem se ob očetu, ki je užival veliko alkohola, počutila precej slabo.

Že kot majhni punčki, mi ni bilo všeč kako se je oče obnašal, kadar je bil pod vplivom alkohola. Imel je svoje težke dneve, ko je bilo alkohola več in imel je tudi svetle dneve, ko se je alkoholu izognil.

Želela sem si tistih svetlih dni. Dni, ko je bilo vse mirno in vse lepo.

Kot najstnica, pa sem se v odnosu do alkohola, spet vedla drugače. Letom primerno, bi rekla. Sama alkohola nisem želela uživat, niti ga nisem smela, saj mi je bilo jasno povedno, da tega ne smem. Prav tako pa tudi nisem marala tega, saj sem obsojala dejanja očeta in sem tako zelo pazila, da sem imela vedno zelo močan nadzor nad svojimi dejanji.

Alkohol me je motil.

Pomenil je nekaj, kar je bilo nesprejemljivo za mene.

A se kot odrasla ženska že celo življenje spopadam s tem, kaj mi je pri tem še sprejemljivo in kaj mi ni.

Predvsem mi alkohol ni bil sprejemljiv pri moškem, ki je bil moj partner. In to je bil tudi eden od razlogov, da v partnerstvih nisem ostala. Neozdravljen odnos z očetom in neozdravljen pogled na alkoholizem v družini, sta bila dva dejavnika, ki sta me močno spremljala in me dajala v izkušnje v odnosih z moškimi.

Na dogodku sem iskreno spregovorila tudi o tem, kako dolgo sem nosila krivdo za to, ker očetu nisem znala pomagati.

Ker mu nisem mogla pomagati in ker sem ga zelo močno obsojala ob tem, ko je prihajal domov v vinjenem stanju.

Po ločitvi z mami, pa se je samo še povečala njegova odvisnost od alkohola, njegov dan je bil vsak dan bolj izgubljen. Po prebolelih pljučnicah, ter preveč alkohola, je bilo njegovo zdravje zelo slabo.

Danes vem, da je njegova Duša že takrat zelo močno iskala rešitev.

Pljučnico je dobil z razlogom.

Da se je ustavilo pitje alkohola.

To je bil opozorilni znak Duše, da je potrebno nekaj spremeniti.

A ati ga ni slišal.

Jaz pa tega takrat nisem vedela, niti razumela.

Obsojala sem njegovo pitje, njegova dejanja, videla sem ga, da propada, a zanj nisem našla drugega kot kritiko.

Sram me je bilo, da imam takšnega očeta.

Nisem želela več na stik z njim.

Nisem ga želela videti...

Nisva se znala pogovoriti.

Jaz sem bila premlada.

On pa tudi ni želel razkrivati globino svoje Duše.

Svojih občutkov.

Ni zmogel komunicirati z mano, o tem kako se počuti.

In ni imel nikogar, s katerim bi se lahko pogovoril.

Ko sem o vsem tem pripovedovala v dvorani polni ljudi, sem ves čas imela pogled usmerjen v eno žensko.

Jokala je.

Začutila je podobnost s svojim očetom.

Za njo je bilo to, moje pripovedovanje, čiščenje njene Duše in srca.

Jaz pa sem nadaljevala pripovedovanje o tem, da nisem vedela, kako ga naj podprem, kako mu naj pomagam.

Nisem znala, bila sem mlada.

Ne iščem opravičila za to. Od njegove smrti dalje, sem iskala le način, kaj bi lahko storila drugače, da do tragičnega dogodka samomora ne bi prišlo.

Dobila sem odgovore.

Danes vem, kako bi.

In o tem sem spregovorila tokrat.

Zelo jasno in zelo močno je bilo sporočilo.

Kar si je oče izbral zase, je bilo absolutno njegovo.

Njegova volja in njegova pot.

To je bilo dejanje iz obupa, neslišanosti, nerazumevanja, brez občutka ljubezni do njega, brez občutka, da je komu mar zanj.

Vse to so bili občutki, ki so bili v njem.

Vse to je bilo v njegovih mislih. In alkohol mu je bil uteha.

Ko je pil, je bil svet zanj drugačen - vse je lažje razumel, pogovor je lažje stekel, imel se je raje v vinjenem stanju kot v treznem.

To je bilo njegovo, njegov odnos do njega samega.

Zdaj vem, da nisem bila jaz kriva tega, da je on užival alkohol.

Da nisem bila jaz kriva tega, da je bil on v sebi zelo globoko žalosten.

Da nisem bila jaz kriva, da sta se z mami ločila.

In da nisem bila jaz kriva, da se je odločil tako kot se je.

Danes govorim o očetu in njegovi odvisnosti iz največje ljubezni, brezpogojne ljubezni in z velikim zavedanjem, da je bila to njegova izbira.

Danes pa tudi vem, da lahko osebo, ki se predaja odvisnosti od alkohola povabimo na pogovor, smo ob njemu sočutni, mu pomagamo in poiščemo zanj pomoč strokovno usposobljene osebe, ki ga bo podprla, znala videti več kot le vinjenega človeka, znala videti v njegovo srce in Dušo, kjer pa ni napak, kjer je vse prav in kjer je ena globoka praznina, ki jo nadomešča alkohol.

Od kod je ta praznina in kako jo lahko popolnimo, pa je tisto na čemer je potrebno delati z osebo, ki se predaja odvisnosti.

Lahko se najde način, ki je pravilen za vse vpletene.

Lahko se najde rešitev.

A le, če delujemo iz čistega srca in brezpogojne ljubezni.

Ko tako delujemo, je možno rešiti prav vse.

Mojemu očetu ne morem več pomagati.

Zdaj on pomaga meni.

Zato najino izkušnjo delim z vami.

In na tem dogodku sva z njegovo pomočjo "od zgoraj" in še s pomočjo drugih Duš, ki so zapustile ta svet zaradi alkohola, zdravila tiste, ki so ostali tukaj in so imeli v svoji bližini osebo, ki je odšla zaradi alkohola.

Ja, tokrat je bil glavna tema dogodka, alkohol.

In tokrat smo se nahajali na Dolenjskem.

Ko sem ozavestila, da sem bila globoko vodena, da sem v tem okolišu govorila na temo alkohola in odpuščanja Duši, ki je zaradi odvisnosti od alkohola, odšla, je bil moj namen dosežen.

Spet je bilo v svetlobo spuščenih še več Duš - tako zgoraj kot tudi tukaj.

Solze obiskovalcev, so povedale svoje.

Predali smo se s sočutjem in z ljubeznijo in tako tudi zaključili dogodek.

Bilo je krasno in spet unikatno.

Vedno je unikatno.

In vedno bo.

In samo moje vodstvo ve, kaj potrebujejo ljudje, ki me pridejo poslušat.

In jaz jim zaupam.

Lep večer je bil...

Hvaležna sem do neba in nazaj.

Moja Duša pa - ah ta moja Duša...

Na vse to je čakala mnogo let...

Darja SPeresom